Pred parimi uricami me je ena bejba tako presenetila z njeno izjavo, da kar ne morem pozabit. Bile smo na poti domov (iz DELA), ko je začela razlagati, da se je ona kar odločila, da ne bo šla spat. KAJ?! Ja… čisto simpl d’best ona ne bo šla spat in se bo šla kar učit, zjutraj bo šla naprej delat, potem bo šla na izpit, popoldne pa MOGOČE spat za kakšne 3 urce.
Ok, ne vem kako je stvar ‘urejena’ pri drugih študentih, ampak… to ni normalno! Ok, tudi jaz se morem še zdajle učit in predelat kup papirovja, samo… ej?! Potem bom šla spat, spala bom minimalno 8 ur, se vstala, šla na izpit in šele potem šla delat. Sorry, samo da telesu ne privoščiš konkretnega spanca je pa zares trpinčenje samega sebe.
Odgovor na vprašanje zakaj ne bo šla spat, me je kar malo nasmejal. Zato, ker (!) je baje dovolj spala, ko je bila mala (pač ko je bila bejbi). KAJ?! Ok, vsak otrok spi nadpovprečno (vsaj tisti ta pridni
), tako da če smo že pri tej debati, jaz ne bi SMELA spat niti 6 ur na dan, ne pa da MOREM spat minimalno 8 UR, priporočljivo celo več, ker drugače funcionalnost Katj3 pade v minus in sem enostavno ‘neuporabna’.Da na tak način trpinčiš svoje telo in hkrati svojo psiho, ne moreš pričakovati, da ti bo telo funkcioniralo 100% in da bo zbranost na višku. Telo potrebuje počitek vsak dan, brez izjeme (vsaj moje). Prav tako konkretno hrano in ne samo tiste magic bonbončke, ki kao delujejo 4x bolj kot kava in pajkice.
In ja… vsake 3 dni se bejba naspi, ko spi 6 ur. 3 DNI??? Ok, nevrmajnd… Jaz vsak dan (čist zares vsak dan
) začnem že ob 5h popoldne ’sanjat’ o postelji in kako bo fain, ko bom ležala in zaspala… in SPALA. Sem čudna, ne?. 
No comments:
Post a Comment